Vodja srečanja, Janja Horvat je predstavila projekt Rural Youth Future in izpostavila pomen vključevanja mladih v razvoj podeželja. Predstavljeni so bili primeri uspešnih praks iz partnerskih držav:
- RURAL MOVE (Portugalska) – mreža, ki povezuje mlade podeželske podjetnike.
- Casa de Juventude (Portugalska) – mladinski center kot prostor za druženje in razvoj idej.
- Interreg Volunteer Youth (Španija) – vloga mladih prostovoljcev pri čezmejnih projektih.
- Osebne zgodbe »Podeželje kot življenjska priložnost« – navdihujoči primeri mladih, ki so izbrali podeželje za svoj življenjski prostor.
Izpostavljeni so bili konkretni primeri, kot so:
- Prenovljen Hotel Casa do Estanco (Španija): stavbna kulturna dediščina, ki so jo prenovili in ustvarili nova delovna mesta, kar je spodbudili preseljevanje na podeželsko območje.
- Paketna turistična agencija: Organizacija jezikovnih tečajev, poletnih bivanj, šolskih integracij in dela na daljavo. Poslovanje so naredili decentralizirano.
- Prevzem vinograda: mladi so prevzeli 24ha vinograd z avtohtonimi sortami, ohranili so kulturno krajino ter ustvarili nova delovna mesta.
Po predstavitvi je sledila diskusija, v kateri so deležniki izpostavili naslednje:
- Poudarili so pomen povezovanja različnih sektorjev (kmetijstvo, turizem, kultura), saj mladi ne iščejo le dela, temveč tudi kakovost življenja.
- izpostavili so problem motivacije mladih za ostanek v regiji ter možnost prenove zapuščenih stavb kot razvojno priložnost.
- odprli so vprašanje dolgoročne vzdržnosti projektov in predlagali večje vključevanje mladih v odločanje že na začetku.
- vidijo priložnost v podjetništvu in decentraliziranih oblikah dela (npr. turistične agencije, delo na daljavo).
- poudarili so trajnost, pomen ohranjanja kulturne krajine in avtohtonih sort ter možnosti razvoja povezane s kulinariko in vinogradništvom tudi na Goričkem delu.
Zaključili so z ugotovitvijo, da mora biti sporočilo projekta pozitivno – podeželje je živo in ponuja priložnosti, če mladi dobijo pogoje in podporo.
Udeleženci so se strinjali, da je največji potencial podeželja v povezovanju mladih z obstoječimi pridelovalci in predelovalci hrane ter ponudniki storitev, kot so turizem, izobraževanje, kultura in digitalno delo.
Takšni integrirani pristopi ustvarjajo dodano vrednost, omogočajo trajnostna delovna mesta ter dajejo mladim občutek, da imajo prihodnost na podeželju.
Na srečanju je bilo poudarjeno, da je za uspeh nujno, sistematično povezovanje mladih v lokalne razvojne verige, spodbujanje podjetniških pobud, ki izhajajo iz lokalnih virov, aktivna podpora občin in razvojnih institucij ter grajenje pozitivne podobe podeželja kot prostora priložnosti.
